Dolgoročni spomin

Dolgoročni spomin je stalni pomnilnik znanja. Hrani vse vtise, izkušnje, informacije, čustva, sposobnosti, besede, datume in dejstva, kar se pač tekom našega življenja nabere. Pomeni vso znanje neke osebe. V nasprotju s kratkoročnim spominom je njegova zmogljivost praktično neomejena. Informacije se lahko v tem spominu hranijo minute, leta ali celo življenje.

Dolgoročni spomin se od leta 1972, ko je kanadski psiholog Endel Tulving objavil svoje študije, deli v dve glavni skupini: deklarativni spomin (tudi spomin znanja) in proceduralni spomin (tudi spomin obnašanja).

Deklarativni spomin / spomin znanja

Deklarativni spomin ima dve podkategoriji: epizodni spomin (ali osebni spomin) in semantični spomin (ali splošni spomin).

V epizodnem spominu hranimo vsakodnevne dogodke, npr. včerajšnje kosilo, ter pomembnejše spomine, kot je rojstvo otroka, smrtne primere v družini, prvi zmenek, poročno potovanje, ... Vse spomine iz našega življenja, ki so povezani z nekimi dogodki, imenujemo epizodne spomine. Povezani so z dogodki, v navezi s katerimi se shranijo in lahko sčasoma zbledijo. To je odvisno od pomena, ki ga nekemu spominu dodelimo. Močnejši ko je nek vtis in večkrat ko se ga spominjamo, tem bolj je prisoten v našem spominu.

V semantičnem spominu hranimo splošno znanje, npr. "glavno mesto Francije je Pariz", "Tadž Mahal leži v Indiji" ali npr. "Pitagorov izrek". Gre za spomine ali pomene besed, pojmov, formul, dejstev itd. Čas dostopa do takega spomina je fascinanten. Tako lahko takoj kot iz topa izstrelimo, kdo je bil prvi predsednik ZDA (George Washington). A to ti je spomin že izdal. Ta dostop do nepredstavljive količine podatkov, shranjene pri vsakem človeku, je osupljiv. Morda ne veš takoj povedati imena, a veš, da ti "leži na jeziku". Možgani tako informacijo iščejo, a veš, da stvar poznaš.

Proceduralni spomin / spomin obnašanja

V proceduralnem spominu se hranijo sposobnosti in veščine. To so zlasti motorične sposobnosti, npr. hoja, kolesarjenje, rolanje, plavanje, ples ali smučanje. Domneva se, da take sposobnosti ostanejo naučene vso življenje. Ljudje, ki se tudi desetletja niso vozili s kolesom, se bodo tega takoj spomnili, ko bodo poskusili. Raziskovalci so dognali, da kompleksne dejavnosti, kot je vožnja s kolesom, ostajajo, saj se npr. pri kolesarjenju zahteva tudi občutek za ravnotežje. Sposobnosti, kot je igranje klavirja ali vožnja z avtom, pa se lahko hitro poslabšajo.

Naučeni material čez čas zbledi. Taka vsebina pa se lahko v določenih okoliščinah ponovno aktivira. Če si kje sam in se poskusiš spomniti imena nekega nekdanjega sošolca, ti morda ne bo uspelo. Če pa si v družbi z drugimi nekdanjimi sošolci, pa se ga utegneš hitro spomniti. Naučene vsebine pozabiš tudi, če jih ne obnavljaš. Brez skrbi, lahko jih osvežiš, saj se nekoriščene živčne povezave ne razgradijo v celoti, ampak se samo "skrijejo", tako da ne začenjaš iz ničesar.