Umetnost pomnjenja

Do zdaj veš, kako so naši možgani zgrajeni in da imamo ultra kratkoročni spomin, kratkoročni spomin in dolgoročni spomin. Ostane vprašanja, na kak način pride naše znanje v pomnilnik znanja? Gotovo veš, da se naši možgani delijo na dve polovici - hemisferi, pri čemer je leva zadolžena za jezik in logiko, desna pa za podobe in kreativnost. Spomin logičnih dejstev se nahaja v levi polovici. Ker pa si podobe (desna polovica) hitreje zapomnimo kot dejstva, moramo informacije pretvoriti v podobe s pomočjo domišljije. Tako povežemo obe polovici možganov. Zmogljivost možganov se s tem ne le podvoji, pač pa podeseteri.

Za učinkovito pomnjenje so ključni trije stebri. Moč predstave, s katero lahko pretvarjamo informacije v slike, imenujemo jo tudi transformacija. Povezovanje obstoječih z novimi informacijami, kar imenujemo asociacija. Določanje mest, torej sidranje točk na poti.

Umetnost domišljije

Aristoteles (384 - 332 v. Chr.) gehört zu den bekanntesten und einflussreichsten Philosophen der Geschichte. Er war der Erste der unsere Vorstellungskraft mit dem Gedächtnis unmittelbar verband. Er war der Meinung, dass Fantasie und Gedächtnis Hand in Hand gehen. Es ist sehr wichtig, die Vorstellung und Fantasie als einen Schlüsselfaktor für die Funktion des Erinnerns zu betrachten. Du wirst deine Fantasie in Bereiche ausdehnen, die dem rationalen, logischen Teil des Gehirns sehr merkwürdig erscheinen. Für das Merken bedeutet das, dass du "langweilige" Informationen mithilfe deiner Vorstellungskraft und viel Fantasie so spannend und merkwürdig machst, dass es sich gerne daran erinnert.

Umetnost asociacije

Asociacija pomeni povezovanje ali priklic dveh ali več prvotno nepovezanih vsebin. Asociacije se pri nas dogajajo nenehno. Oglejmo si sliko vrtnice, pri čemer se takoj spomnimo njenega vonja. Če te nekdo pozove, da povej, česar se najprej spomniš ob besedi stol, tvori tvoji možgani asociacijske verige. Lahko se boš spomnil na mizo ali pa na krizo (rima). Ne gre torej le za pomen, pač pa tudi za podobnosti. Vse te majhne misli tvorijo tvoji možgani povsem samostojno. Zavestno na njih le težko vplivamo. Uspešno pomnjenje zahteva naravne asociacije in kreiranje novih, nenaravnih. Človek je bil na luni leta 1969, biblijska starost Metuzalema je 969. Če bi torej Metuzalem čakal še 1000 let, bi lahko poletel na luno. To je seveda povsem absurdno, a možgani povežejo 969 s pristankom na luni in starostjo biblijskega očaka.

Umetnost določanja mest

Stari Grki in Rimljani so bili prvi, ki so prepoznali pomen določanja mest in ga vnesli kot enega temeljev tehnik pomnjenja. Ta metoda, danes imenovana metoda LOCI ali metoda poti, je temelj za pomnjenje velikih količin informacij. Brez poti boš le težko uspel! Kot nezavedno tvorimo asociacije, tudi nenehno prisojamo stvari na neka stalna mesta. Če iščeš ključe, se v mislih vrneš na kraj, kjer si jih nazadnje imel in poskušaš od tam obnoviti pot tvojih ključev. Včasih se to zelo dobro obnese. Ta metoda deluje pri pomnjenju zato, ker so mesta, na katera odlagaš, določena že od prej. Možgani ne morajo tvoriti novega zaporedja mest, saj jih že poznajo. S pomočjo mest in poti lahko svoje spominske sposobnosti izboljšaš za nekajkrat.

Umetnost začimb

Svoje zgodbe za pomnjenje dopolni z dovolj čustvi in domišljije. Čustva so kot lepilo za spomine. Poskusi oblikovati napete in nenavadne zgodbe. Če dodaš tem zgodbam še zvoke ali začimbe, bodo še bolj jasne. V pomoč je tudi na videz logična razlaga, zakaj se nekaj dogaja. Tvoji možgani težko ločijo med pravo in psevdo-logiko. Najpomembnejša pa je seveda vaja. Poskusi povezati dve ali tri stvari, ki med sabo niso povezane, v zgodbo. Na začetku bo to morda težko, a večkrat ko boš poskušal, lažje bo. Tvoje zgodbe bodo vedno boljše!