Ultra kratkoročni spomin

Informacija pride najprej v ultra kratkoročni spomin, neke vrste predpomnilnik, v katerem se shranijo vse informacijo, ki jih zaznamo z našimi čuti. Informacije se v tem spominu hranijo od 0-2 sekund. To je razvidno iz različnih raziskav in testiranj.

Nemški matematik, fizik in zdravnik Johann Andreas von Segner se je že leta 1740 ukvarjal z ultra kratkoročnim spominom. Pri prvih raziskavah je leta 1740 izvedel eksperiment, pri katerem je v temnem prostoru pustil žareči premog, da se je vrtel na kolesu. Kolo se je vrtelo čedalje hitreje, testiranci pa so morali reči, kadar več niso videli posamezni kos premoga, pač pa so zaznali zaokroženo svetlečo celoto. Na podlagi tega prehodnega momenta je Segner določil čas pomnjenja ultra kratkoročnega spomina. Ta je bil med 0,1 in 0,5 sekunde. Možgani zaznajo krog šele tedaj, če se dovolj dolgo spomnijo, kjer je ta točka bila.

Američan George Sperling je leta 1960 izvedel dodaten eksperiment. Testirancem je pokazal več vrst črk v različnih časovnih intervalih. Nato je eno od vrst odstranil, testiranec pa naj bi manjkajočo vrsto podal. Sperling je ugotovil, da spomin hitro zbledi. S to metodo pa je pokazal, da lahko ultra kratkoročni spomin hrani informacije od 15 milisekund do slabih 2 sekund.